Ključna beseda: Slovenski knjižni sejem

»V literaturi ni tako pomembno, ali se je nekaj res zgodilo, je pa nujno, da vsebuje element verjetnosti.«

»Kot zombiji, ki se ne dajo več ustaviti.«

»Literatura živi in bo vedno živela zunaj vseh okvirov, tudi avtorskih.«

»Bi si za Frankfurt predvsem želel več časa, saj bi lahko tako morda 'ujeli' še kakšnega zanimivega tujega avtorja.«

»Postavil je nove standarde za celotno knjižno industrijo in panogo, presenečal je s svojimi idejami in izumi. Postal je narekovalec trendov v razvoju panoge in kazal, v katero smer bi se morala ali lahko razvijala evropska razprava, kjeso nove možnosti za sožitje ljudi, jezikov in kulture«

»Knjiga ni samo kultura, ampak tudi neke vrste posel.«

»V času negotove prihodnosti je še toliko pomembnejše, da knjigo vsake toliko časa vzamemo v roke.«

»Verjamem, da bo letošnji sejem izjemno živ in bo ponudil možnosti za razgovore, ideje in sklenjene posle.«

»Občinstvo bo lahko v živo spoznalo jezikovno in kulturno raznolikost Španije.«

»Vsekakor sodi med 'ženske na odru sveta'.«

»Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu.«

»Literarni večer bo sledil pogovor z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar.«

»Uredil nekaj tisoč slikanic in drugih ilustriranih knjig, še pomembneje pa je, da je prepoznal na stotine ilustratorjev in jim pomagal, da je njihov začetni talent prerastel v poznejše mojstrstvo.«

»Slovenija ima enega predsednika, dva nadškofa in enega likovnega urednika. ... Eno je gotovo: likovni urednik ni fikus.«

»Močna izkušnja močan odvod dobila v prav tako močni literaturi.«

»Pravljična pustolovščina, na katero smo povabljeni vsi.«

»Življenja posebnih žensk, da bi odgrnila tančico tega zapletenega vprašanja.«

»V času grobih napadov na novinarstvo in drvenja v postfaktični svet so bralci za knjigo leta glasovali za novinarsko, stvarno knjigo.«

»Zdaj je čas, zadnji čas, za akcijo.«

»Ko (vizionarji, ki se spopadajo s podnebno krizo, op. n.) spreminjajo življenje mest, otokov in držav, ne varujejo le podnebja, ampak življenje ljudi v teh krajih spreminjajo na bolje.«

»Ene same države ni na tem svetu, ki bi bila brez greha.«

»Agni ni mogoče uvrstiti v kategorijo ljubezenskih romanov, čeprav je ljubezen pravzaprav njeno osišče, težko bi ji rekli srhljivka, a vendar deluje srhljivo, prav tako pa to ni klasičen psihološki roman, četudi ga v samem temelju zanima prav psihologija človeka – zlasti področje strasti in gonov.«

»Da bi se pripoved tem čim bolj približala, 'mora vsaj na videz precej daleč, pogled mora docela potujiti, ga, denimo, filtrirati skozi oko kamere, stopiti v sanje ali pa dati priložnost živalim, da spregovorijo same. Kajti šele s takšnim odmikom je mogoče priti zares blizu tistemu delu človeka, ki je v sodobnem racionalnem svetu pogosto zatajevan, tudi tabuiziran – v njegovi živalski naravi.'«

»Skoraj bukolična zasnova s kunci v kletkah, a tudi puško na steni, je odličen teren za pomenljiv in grozljiv kontrast, ki ga v zgodbo vnese surova demonična strast: večna človeška tematika, ki lokalno umeščeno pripoved spremeni v univerzalno, docela našo zgodbo.«

»Izpisan z literarno veščino, široko razgledanostjo po kulturni krajini in tankim posluhom za arhetipsko, 'roman' neizprosno zavrta naravnost v živec civilizacije. Agni zaboli, vendar tudi katarzično sooči in očisti.«

»Slovenska poubeseditev pri tem ne zgolj zastopa nemške ubeseditve, marveč vzporedno sama vstopa v smiselno upovedovanje, ki bolj izrazi, kot pa odraža tisto, kar je ubesedeno v izvirniku ‒ ravno tako kot prevod.«

»Gre za usklajenost z zgodovinsko prevajalsko tradicijo, terminološko ustreznost, jezikovno subtilnost, ohranjanje razlik, ne-olajševanje besedila, nevsiljevanje vnaprejšnjih tez in konceptov, ki se v tekstu ne izkazujejo.«